Živim na Hrvaškem. V mojem sosedstvu so države, s katerimi smo nekoč bili v isti domovini. To državo pomnim po svojem otroštvu in glede na to, da je vsakomur njegovo otroštvo najleše, ne morem soditi, kakšna država je to bila. Spomnim se je le po brezskrbnosti. Te države ni več. Ostali so samo sosedje, sosedje, ki govorijo isti jezik kot jaz in ki jih razumem. Zato, ker jih razumem, vidim smisel v našem delu in sodelujem v tem omnibusu.
Ivona Juka, Zagreb
Država, v kateri smo rojene, že davno ne obstaja več, obstajajo pa različni spomini nanjo. Ti spomini so lahko bolj ali manj nostalgični, vendar niso pogoj za naš skupni film. Ni reminiscence niti klica po boljši preteklosti, saj je večji del naših življenj poteka v državah, ki so pridobile nacionalno emancipacijo. Je bilo pa naše dosedanje ustvarjanje omejeno z mejami naših držav?Ta film je umetniški poskus, da oblikujemo zgodbo o nas, kakršne smo danes, in da skupaj sežemo še dlje.
Ana Maria Rossi, Beograd
Pet režiserk, pet mladih žensk je bilo rojenih v eni državi, zdaj pa živijo v petih različnih. Vsaka od nas ima po vseh zgodovinskih dogodkih v zadnjih letih svoj pogled na svojo državo. Pet različnih zgodb narediti film o nekdanji državi v tem trenutku...
Ines Tanović, Sarajevo
Odraščale smo v isti državi in verjele v iste vrednote. A nam je iz tistega obdobja ostala le kakšna fotografija. Zdaj pripovedujemo zgodbe, ki se med seboj razlikujejo, v katerih pa primanjkuje ene in iste vrednote: ljubezni. Skupaj rojevamo film in medtem odkrivamo vse težke trenutke v naših novih odraščanjih. Istočasno ustvarjamo tudi novo življenje, novo okolje, okolje v katerem ljubezen obstaja.
Marija Džidževa, Skopje
Ta filmski projekt ponuja čudovito priložnost za primerjavo, v kaj so se spremenile države tega dela sveta v zadnjih letih. Moj prispevek k omnibusu prihaja iz položaja raja: članstvo v EU, nimamo večjih težav, imamo nizko stopnjo brezposelnosti, vsi smo srečni, dobro izgledamo in se počutimo odlično. Ampak, ...
Hanna Slak, Ljubljana
